Menim, da so bile olajšave za izdatke, čeprav so bile kot sračje gnezdo, ker so politiki z njimi ustregli določenim vplivnim skupinam, pomembne, ker so vsako leto spodbudile zavezance k temu, da so se za svojo dohodnino zanimali in imeli občutek, da lahko vsaj malo znižajo dohodnino po svoji volji, da lahko torej nanjo vplivajo. Mislim, da brez teh olajšav ljudje sploh ne bi poznali sistema dohodnine ali pa bi ga še veliko slabše. Ljudem moraš dati občutek, da vendarle lahko nekoliko vplivajo na osebno dohodnino, pa se bodo zanimali tudi za kaj drugega v povezavi z obdavčitvijo. S stanovanjsko olajšavo, ki je bila seveda posledica političnih pritiskov in želje po ugajanju, je po moje tako: olajšala naj bi nakup primernega bivališča, na koncu pa so jo lahko uporabljali vsi, ki so odplačevali kakršno koli stanovanjsko posojilo. Ne vem, ali je to cilj davčne olajšave. Za davke na splošno velja, da njihov prvenstveni cilj ni socialna politika, ampak pravično pobrati denar za proračun.