Če izvzamemo upad naročil kot splošen problem zaradi razsežnosti krize, na kar vlada lahko vpliva le v omejenem obsegu, na primer z državnimi investicijami v infrastrukturo, obstajata dva glavna problema. Številna podjetja, ki imajo nezmanjšana ali celo povečana naročila, nimajo kreditnih linij. Nimajo finančne podpore. Hodijo od banke do banke, a ne dobijo bančnih garancij za posle, četudi že imajo pisma o nameri za sklenitev pogodbe in druga zadostna jamstva. Drugi problem, ki se je pojavil s krizo, so težave pri dokončanju začetih investicij. V času konjunkture so šla mnoga podjetja v investicije, ki bi bodisi omogočile nova delovna mesta bodisi povečale dodano vrednost ali pa oboje. Mnogi investicij niso dokončali. Marsikomu manjka 10 odstotkov sredstev za dokončanje investicije, denimo ključen stroj ali zaključek gradnje. Torej je velik del že realizirane investicije mrtev kapital. Ljudje hodijo od Poncija do Pilata, a teh relativno malih sredstev ne dobijo. Ta problem je deloma rešljiv tudi z znižanjem davkov na investicije oziroma z uvedbo davčnih olajšav na investicije. Te olajšave v času, ko je bilo denarja dovolj, niso bile potrebne, saj so vsi investirali; govorilo se je o pregrevanju gospodarstva. V času investicijske suše pa so še kako potrebne. Podjetja, ki imajo naročila in še nekaj dobička, bi investirala, vendar sredstva poberejo davki. Najbolj ugoden čas za ta ukrep je bil na začetku leta, ko se je odločalo o lanskih dobičkih, in ti niso bili tako majhni. Ta predlog smo predstavili pravočasno, a ga je vlada zavrnila. Zavrnila je tudi predlog za skrajšanje plačilnih rokov. Veliko malih in srednjih podjetnikov ima zaslužen denar pri javnih naročilih ali podjetjih v državni lasti, ki pa ga dobijo pozno, ker imamo dolge plačilne roke. Nekatera velika monopolna gradbena podjetja enostavno ne plačujejo podizvajalcem. Ob zadnjem obisku v delu osrednje slovenske regije smo bili v dveh podjetjih, kjer so nam rekli, da jim opravljeno delo plačujejo s stanovanji ali pa s pralnimi stroji. Podjetnik, ki se ukvarja z elektroinstalacijami, zdaj prek oglasa prodaja stanovanje, ki ga je namesto denarja dobil za opravljeno delo. Ta krč v plačilnem prometu bi se z instrumenti, ki smo jih predlagali, dalo v veliki meri odpraviti.