Pogledala sva na igrišče, kjer je spet lovil Timothy. Tokrat je bil mnogo prehiter za počasno, visoko žogo, ki je naposled pristala za njim. Ko se je poskušal naglo ustaviti, so njegove razcapane superge zdrsnile na travi, tako da je padel in se prekotalil na bok. Kljub temu je hitro vstal, obrisal travo z majice, odločno popravil ščitnik svoje stare basebalske čepice, pobral žogo, pretekel nekaj korakov proti trenerju, ki je odbijal, in zalučal žogo s tolikšnim naporom, da je padel nazaj na hrbet. Po majhnem loku se je žoga kotalila po travi, dokler se ni končno ustavila pri nogah odbijalca. Tisti, ki so opazovali, so glasno vzklikali in posmehovalno ploskali z rokami. Timothy Noble se je obrnil proti dečkom in si popravil kapo. »Poglej ga, Bill,« sem dejal mehko. »Otrok se smeje.«