Najlepša Slovenka Živa Vadnov je praktično zrasla s psi. Njen oče je bil lovec, zato so bili pri hiši vedno psi, velikokrat celo po pet lovskih. Živa se je igrala z ljubkimi kužki, znanje o psih pa si je pridobila na Kinološki zvezi, kjer dela njena mama in kjer je hčerka velikokrat pomagala na pasjih razstavah. »Že od dvanajstega leta sem pomagala in se pri tem veliko naučila,« je povedala, še zdaj zna ob kateri koli uri zdrdrati zanimive zgodbe o psih, pozna skoraj vse pasme, le o najnovejših ni najbolje poučena. Dvanajst let je Živo na vsakem koraku spremljal kraški ovčar Nelson in ko je pred dobrim letom poginil zaradi kapi, je bila zelo žalostna. Lepotica in njeni najbližji so dolgo žalovali za njim, nato pa so se odločili za novega. Želeli so si velikega in kosmatega psa, ki bi bil podoben prejšnjemu. Za novega kraševca se niso odločili, saj ta pasma slovi kot zelo trmasta. Nelsona je pred desetimi meseci nadomestil bernski planšarski pes in v hipu očaral Živo. Ker ima očesi različne barve, ni primeren za razstave, a lepotica ga ne namerava razkazovati. Zanjo je najvažnejše, da se je vedno razveseli, sicer pa je še pravi otrok, malce neroden, a zelo ljubeč, in jo vedno spravi v smeh. Živa pravi, da je njena spodbuda za rekreacijo. Vsak dan ga vodi na sprehode, ti so še posebej dolgi, če ima lepotica kakšen problem. Misli se ji ob ljubkem kosmatincu kmalu preusmerijo k lepšim in prijetnejšim stvarem. Tudi v prihodnosti si ne zna predstavljati življenja brez psa, saj ne ve, kakšen bi bil dan, če ne bi pobožala psa. Tudi ko se bo odselila od doma in se osamosvojila, bo imela vsaj enega ali dva psa.