Ni mi bilo mar za njegova leta, želela sem samo, da se najina zveza nikoli ne konča. Naučil me je vseh skrivnosti ljubezni, popeljal me je v raj, o kakršnem nisem niti sanjala. Ponoči sem drhtela pod njegovimi rokami, žgočimi poljubi, zjutraj sem se prebujala prilepljena ob njegovo močno telo. Kar je znal on, ni znal nihče pred njim. Brez njega ne bi nikoli vedela, kakšen ogenj seksualnega ugodja lahko zaneti moški v ženski. Topila sem se ob pogledu v sinje oči, ki so me gledale zaljubljeno, kolena so mi klecala, kadar me je pobožal po glavi, topel val mi je zajel telo, ko se mi je ljubeče nasmehnil in pokazal vrsto belih zob. Kadar sva bila skupaj, mi ni bilo težko zjutraj vstati in oditi v službo, saj sem vedela, da me popoldne čaka njegov topel objem, strasten poljub. Ljubila sem vse na njem, tudi to, kako izgovarja moje ime, kako me spravlja v smeh ... Bila sem samo njegova muca. Vsak dan mi je po mobilnem telefonu pošiljal sporočila, kakršnih v življenju še nisem dobila, pripravljal mi je sladka presenečenja, me razvajal na vsakem koraku. Vanj sem se zaljubila z dušo in s telesom, brez njega nisem več znala pomiti posode, postlati postelje, gledati televizije, oditi na sprehod ... Avgusta pa se je vse končalo. Odšel je brez besed in od takrat se je za njim izgubila vsaka sled. Zaman se trudim, da bi ga priklicala, vsako sporočilo, ki ga pošljem na njegov mobilni telefon, gre v nič. Še vedno ga ljubim, čeprav je star petintrideset, jaz pa sem komaj dvajsetletna punca. Prijatelji ga sprašujejo, zakaj je tak do mene, on pa samo skomigne z rameni in odgovori, da me ima rad. Ne razumem, zakaj je odšel, zakaj me je spremenil v žalostno muco.