Bil sem prepričan, da se je mojster po vsem tem zapodil v bife in da ga ne bo pred večerom. A ko sem čez nekaj časa poškilil skozi okno, je bil že spet na dvorišču. Srajco, ki si jo je oblekel za na pot, si je medtem razopasal in tudi lasje so mu štrleli, kakor bi bil hodil proti vetru. Sesal je svojo ceneno cigareto, brcal v stare gume in najverjetneje tuhtal, kaj naj napravi z mano. Potem pa se je začel že tudi prerekati z Lajko, in to je seveda pomenilo, da mu kri vse bolj povreva. Kaj mi je torej preostao drugega, kot da sem se počasi napotil na čistino?