Pred leti smo na skrivaj izza zaves poškilili k sosedu, ko nas je zanimalo, kaj se tam dogaja. Navadno je bila v vsaki vasi ali bloku kakšna starejša ženska, ki ni imela drugega dela, kot da je prodajala zijala. Vedela je vse o vseh. Javno so vsi govorili čez njo, skrivaj pa vedno poslušali, kaj jim bo povedala. Danes smo vsi postali zijala, ki očitno nimajo drugega dela, kot da gledajo, kako skupina mladih sedi na kavču, se dolgočasi in pripoveduje vse mogoče skrivnosti, ki jih drugače ne bi nikoli.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pred pred predlog; orodnik
leti leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
skrivaj skrivaj splošni prislov; nedoločena stopnja
izza izza predlog; rodilnik
zaves zavesa samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
poškilili poškiliti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
k k predlog; dajalnik
sosedu sosed samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
ko ko podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zanimalo zanimati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
vsaki vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
vasi vas samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
bloku blok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
kakšna kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
starejša star splošni pridevnik; primernik, srednji spol, množina, tožilnik
ženska ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, rodilnik
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prodajala prodajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zijala zijati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Vedela vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
Javno javno splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
govorili govoriti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
čez čez predlog; tožilnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik
skrivaj skrivaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
poslušali poslušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
povedala povedati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
postali postati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
zijala zijalo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
očitno očitno splošni prislov; nedoločena stopnja
nimajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
gledajo gledati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
skupina skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
mladih mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
sedi sedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
kavču kavč samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dolgočasi dolgočasiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
pripoveduje pripovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
skrivnosti skrivnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar