Revščina z brezposelnostjo in večanjem socialnih razlik je pljusknila v Slovenijo v devetdesetih letih z burnimi spremembami na političnem in gospodarskem področju, pri čemer so bili prav povečani socialni transferji (zlasti zaradi množičnega upokojevanja) in neokrnjeni izdatki za socialne servise močna opora za izhod naše države iz ekonomske krize, je menila Andreja Črnak Meglič. Le socialne pomoči so se v tem obdobju drastično znižale, celo za 100 odstotkov, zaradi neustreznih administrativnih cenzusov. Po evropsko primerljivi metodologiji eurostat se je v Sloveniji delež revnega prebivalstva zmanjšal s 13,6 odstotka v letu 1993 na 11,2 odstotka v letih 1997 in 1998. Socialno denarno pomoč v Sloveniji dobiva 3 odstotke prebivalstva, vendar denarni dodatek (21.793 tolarjev) zadostuje le za stroške minimalne prehrane, nikakor pa ne za preživetje. Predlog za spremembo zakona o socialnem varstvu, s katerim naj bi socialno ogroženim družinam in posameznikom zagotovili človeka dostojno raven materialne varnosti, je že v postopku. Erna Kraševec Ravnik je opozorila, naj si ne delamo utvar, da se delež socialno ogroženega prebivalstva v Sloveniji zmanjšuje. Zgovorni so podatki, da je 22 odstotkov osnovnošolcev in 20 odstotkov srednješolcev upravičenih do brezplačne šolske malice in da je lani zdravstvena zavarovalnica plačevala zdravstveno zavarovanje za 3,7 odstotka (71.000 oseb) prebivalstva brez slehernih sredstev za preživljanje. Opozorila je na neenakosti v zdravju, ki izvirajo v pretežni meri iz družbene neenakosti in so povezane s številnimi drugimi dejavniki. Zdravje posebej ogrožajo revščina, nezaposlenost, neustrezna stanovanja, neustrezne higienske razmere bivanja, stresne in nevarne delovne razmere, slaba prehranjenost, nizka izobrazba, onesnaženost okolja. Revščina vodi v bolezen, bolezen pa še povečuje revščino. Podatki o umrljivosti v Sloveniji nas uvrščajo v sredino razvitih evropskih držav, zaskrbljujoče pa je zlasti to, da višje stopnje umrljivosti (ob njenem povprečnem padanju) beležijo predvsem v vseh regijah iz vzhodnega dela države. Obstaja tudi velika vzročna zveza med večjo umrljivostjo in nizkim dohodkom ter nizko izobrazbo. Ključna naloga, povezana z vlogo civilne družbe pri zmanjševanju neenakosti v zdravju v prihodnje, je vključevanje ljudi v javne razprave o konkretnih težavah. Pri tem civilna družba lahko pomembno prispeva s praktični ukrepi, prenovo sistema in s prostovoljnim delom, vendar le, če bo država pri tem gledala na ljudi kot na partnerje in ne kot ljudi, za katere mora skrbeti, je menila Erna Kraševec.