Seveda pa ne bo šlo vse na račun podnebne spremembe – marsikaj bo krivda tako imenovanih lokalnih antropogenih dejavnikov. Preprosto povedano, gre za to, kaj počnemo na tleh, skozi katera pronica in se pretaka in se, kot pravi stari rek, voda očisti preko sedmih kamnov in se nabere v podzemni posodi – vodonosniku – ali pa se tudi ne očisti, kot kažejo najnovejši podatki. Prav v ravninskih rečnih dolinah, pod katerimi so naše največje zaloge podtalnice za pitje v razmeroma »ranljivih« medzrnatih vodonosnikih, so idealni pogoji za intenzivno kmetijstvo, razvita pa je tudi industrija in različne obrtne dejavnosti. Tam nas tudi največ živi in imamo največ cest – skratka, življenje nad našimi največjimi podzemnimi posodami, iz katerih pijemo, je kar najbolj živahno. Seveda pa je zaradi tega toliko večje tudi tveganje, da kaj slabega pljuskne čez rob in na tla in skozi tla ponikne v podtalnico. Po sedmih kamnih, kot pravi stari rek, naj bi se voda očistila, a podatki monitoringa iz leta 2006 kažejo, da je podzemna voda v Dravski in Krški kotlini obremenjena z nitrati in pesticidi zaradi kmetijske dejavnosti, v Murski kotlini pa dodatno še s kloriranimi derivati etena, ki se še vedno uporabljajo v industriji in obrtnih dejavnostih. Večina nezaželjenih snovi, odkritih v pitni vodi z rednimi meritvami, so na srečo posledice starih onesnaženj, saj se podtalna voda zelo počasi čisti. Povsem drugo zgodbo pa razkrije prisotnost atrazina, čeprav je njegova prodaja v Sloveniji prepovedana. A na Dravskem polju so zaznali njegove nove vnose, kar kaže na njegov nelegalni uvoz in uporabo, kljub prepovedi.