Košarkarjem Uniona Olimpije ne cvetijo rožice v Evroligi in ligi NLB, pol Evrope je začudeno, kako in kje so se zmotili v Ljubljani. Ta polovica in še nekaj zraven pa je navdušena nad Mirzo Begićem , 217, morda celo 220 centimetrov visokim centrom Olimpije, ki v tej sezoni navdušuje po Evropi. Lahko se pohvali, da je deveti najbolje ocenjeni igralec Evrolige, deveti skakalec (7 skokov na tekmo), 18. strelec lige (14,3 točke na tekmo), povrhu vsega pa še šesti delilec blokad (dve na srečanje) na stari celini. Dovolj razlogov, da je jasno, da bo Begić v dresu Olimpije le še trikrat igral evroligaško tekmo na ljubljanskem parketu. Proti Albi, Joventutu in Fenerbahčeju, Zmajev v drugi krog Evrolige verjetno ne bo, Begić pa bo po koncu sezone 2008/09 zapustil Olimpijo, ker mu poteče pogodba. V svoje vrste ga vabijo španski in ruski klubi. »Psihično sem dozorel, čez poletje sem se dobro pripravil,« razkrije Mirza razloge za dobro formo. Poleti bi moral iti iz Ljubljane, a so ga zadržali. Pri tem sta bila ključna dva človeka: »Trener Aleksandar Džikić in direktor kluba Igor Dolenc sta hotela, da ostanem.« Mirza je ob koncu državnega prvenstva v ligi UPC na tekmi v Domžalah proti Heliosu še pljunil sodnika Mateja Boltauzerja , danes pa mu je žal za to potezo. »Imel sem slabo sezono, bil sem pod stresom, nakopičilo se je precej stvari, zato sem tako odreagiral. Ne bi smel izgubiti živcev.« Minula sezona je bila burna. »Uvod v sezono 2007/08 ni bil slab. Potem sem se poškodoval, moral sem na operacijo meniskusa in prehitro sem se vrnil. Nisem bil pravi, v kolenu sem imel po pol litra vode, trener Memi Bečirovič pa je menil, da nočem trenirati. To je tudi javno povedal, zato mi je bilo res hudo, ker je bila to laž.« Po odhodu Memija je prišel Aleksandar Džikić. »Obrnil sem nov list, Džile mi je bolj zaupal, dal mi je novo priložnost.« Enes Trnovčević je tisti mož, ki je v Tuzli odkril Begića: »Slišal sem zanj, zato sem odšel v dvorano, da bi ga videl na delu.« Po petih minutah je bilo jasno, za kakšnega košarkarja gre, zato se je kmalu oglasil pri Begićevih doma. Enes še danes bdi nad njim, Mirza pa je pred tremi leti že igral za slovensko mlado reprezentanco na evropskem prvenstvu v Moskvi. V tem hipu je Begić s svojimi predstavami tudi v resni konkurenci, da bi prvič oblekel dres članske vrste Slovenije. »Ne bi omahoval, saj bi bila to zame velika čast,« pravi Mirza, ki bi bil danes lahko reprezentant Bosne in Hercegovine, a ni prišel med tistih dvanajst igralcev mladinske reprezentance, da bi potoval na evropsko prvenstvo.