"Po naravi sem takšen, da se hočem povsod česa novega naučiti. Znal sem dobro tipkati na pisalni stroj in kapetan me je takoj posadil v pisarno. Potrudil sem se in rad me je imel. Potem sem se s strojem preselil še k dvornemu zdravniku. Takrat je bil to Jud dr. Rabinović. Dal mi je dovolilnico za vse dvorne prostore v Beogradu: za Stari dvor sredi mesta, za Novi dvor, ki ga je zidal kralj Aleksandar, in za Beli dvor, kjer sta živela knez Pavle in kneginja Olga. Če bi zdaj tu koga vprašali, koliko dvorcev je v Beogradu, ne bi nihče vedel. Srbi so na vse pozabili, meni je žal za to, saj sem po vseh sadil rožice. V tistih časih je človek težko našel delo, še posebej v Sloveniji. Zato sem se trudil, da sem si še med služenjem vojaščine poiskal zaposlitev. Dvorna nadzornica je bila stroga in neprijetna ženska, ki je nadvse ljubila red. Kogar je ujela pri kajenju, je bil takoj ob službo. Kdor je pljunil na tla, prav tako. Ker tega nisem počel, me je obdržala tudi, ko sem že odslužil vojaški rok, saj je spoznala, da sem redoljuben in priden."