Nič bolj vraževeren nisem kot kdorkoli v naši fari, ampak povem vam, tudi vi bi trepetali, če bi se štirikrat zapored znašli pred črnim mačkom. Obrnil sem, zapeljal na Ptuj in se odpeljal po glavni cesti naprej v Maribor in skozi Maribor naprej proti Lenartu, proti kateremu sem tokrat prodiral od zahoda. Pri Hrastovcu sem zavil na desno. Vožnja, za katero sicer porabim pol urice, se je tako raztegnila na skoraj poldrugo uro. Ko sem se končno pricijazil do Korenskega vrha in že petič zagledal tistega prekletega mačka, mi torej ni preostalo nič drugega, kot da sem pljunil čez ramo in se dvakrat pokrižal in zapeljal naprej. Da se to kljub moji vraži ne bo dobro končalo, sem vedel pa ves čas. Maček je bil velik kot pes!