tijo. Kmetje, ki so delali na poljih, so se v takih vetrovnih dnevih raje vrnili v varno zavetje svojih hiš in se vrnili na polja, ko se je veter polegel. Toda polj tam, kjer so bila še pred nekaj urami, ni bilo več, pod peskom so izginili celo plugi in drugo orodje. Hiše je zametaval droban pesek, tako da so morali kmetje včasih plezati skozi okna, saj so bila vrata zametena s peskom. Temza je poplavila vso okolico Londona. Med letoma 1687 in 1692 so si sledile hladne zime in hladna poletja. Neki francoski kronist je zapisal, da včasih poleti skoraj ni videti listja na drevesih. Prebivalci alpskih dežel so jedli kruh, zamesen iz orehovih lupin, ječmena in ovsa. V Franciji je hladno vreme pomaknilo trgatev grozdja tja v sredino novembra. Slabo vreme je doseglo vrhunec z veliko nevihto konec novembra 1703. Orkanska nevihta se je pomikala po Angliji s hitrostjo 100 vozlov. Neko majhno ladjo s tremi člani je odpihnilo iz ustja reke Falmouth na morje. Osem ur pozneje je ladja nasedla na obalo otoka Wight, 240 kilometrov daleč. Na Nizozemskem, v Utrechtu, je veter delno porušil katedralo. Na tisoče ljudi je utonilo v morju, na danski obali pa je nasedlo na desetine ladij. Mrzlo vreme se je nadaljevalo v zimskih mesecih. Ljudje so hodili peš po ledu iz Danske na Švedsko, v Provansi so pozebli vsi oranževci, v severni Franciji pa so zaradi nemogočega vremena opustili vse vinograde. Leta 1716 je Temza zamrznila tako globoko, da je ob odjugi reka narasla za več kakor štiri metre, poletje leta 1725 pa je bilo v Angliji sploh najhladnejše dotlej; bilo je »bolj podobno zimi kakor poletju.« Evropa je zmrzovala zaradi močnih vetrov, ki so prihajali z Arktike. Takrat so prvič v človeški zgodovini začeli redno zapisovati temperaturne spremembe. Avgust 1739 je bil za več kot šest stopinj hladnejši od prejšnjih poletij, ki so bila prav tako hladna. Rešitve pred mrazom ni bilo nikjer, niti v notranjosti hiš. Premožnejši so lahko ogrevali nekatere prostore, a tudi tam se temperatura ni dvignila nad tri stopinje. Le redki so si lahko privoščili kurjavo, zato so zmrzovali in umirali. Leta 1740 kuga ni bila več najpogostejši vzrok smrti Evropejcev. Več žrtev je zahtevala podhranjenost; ta je slabila imunski sistem in imela za posledico podhladitev. Takrat, ko se telo globoko podhladi, se krvni pritisk zviša in človek začne drgetati; to je refleks, ki ga povzroča samo-