Trema in Jesenice na Jesenicah se je namreč začelo: tam nekje v šestem razredu osnovne šole pa do 16. leta je s sestrama nastopal v igrah, mentorica je bila Stanka Geršak. Teta Stanka, ja. Veste, v Trnuljčici mi je bil všeč bambi, pa melodija je bila tudi lepa in sem hodil gledat to predstavo, kadar je bila na sporedu. Potem so me sprejeli v skupino in moj prvi nastop je bil... igral sem glavnega palčka v Sneguljčici. Strašno! Hecno, da sem se besedila za igrice z lahkoto naučil, ravno nasprotno pa je bilo pri pesmicah, ki smo se jih morali na pamet učiti v šoli. Od Prešerna, pa... ja, Brodar... in druge mi nikakor niso šle v glavo. Ni šlo in ni šlo! Spomnim se, da sta me v roke vzeli sestri in sem moral v nedogled ponavljati verze pod prisilo. Če pa je šla sestra za sekundo v drugo sobo, sem že plezal skozi okno in jo popihal.