»Obvladanje telesa in moč volje dosežeta po vztrajni vaji tolikšno stopnjo, da ne premagujeta samo človeških slabosti, marveč tudi prirodo samo in njene zakone.« Tako govori profesor Jug skozi usta učitelja na Alamutu. Nekdo od Jugovih sodobnikov (imena se ne spominjam) bi moral v Milano zaradi važnega opravka, a ni imel denarja za vlak; odpravil se je peš! Jug se ni ustrašil plezati sam in tako rekoč brez tehničnih pomagal, s kakršnimi je v južni steni Daulaghirija razpolagal Tomaž Humar. Kjer je bila volja, je bila za Juga tudi pot. Končala se je v triglavski severni steni, ko je z vrha po njem imenovanega stebra omahnil v globoko grapo. Zakon težnosti je bil močnejši od plezalčeve volje.