Logistika vzpona je takšna, da po predhodni aklimatizaciji oziroma treh vzponih, ki bi jih rad končal malo nad 7000 metri, na najvišji točki postavim šotor. Po tej opremljeni smeri sestopim v dolino in po počitku začnem vzpon v novi smeri. Želim si, da bi me lahko dva člana ekipe čim višje v Messnerjevi smeri počakala v šotoru, ker bom po njej najverjetneje tudi sestopal. Stipe Božič bo nekje vmes, verjetno v ABC-ju, dvignjeni bazi. Scenarijev glede vzpona in sestopa je več, odvisni pa so od razmer v steni in vremena. Zelo težko je napovedovati, kaj se bo dogajalo. Predvidevam, da bom lahko v štirih dneh, ker je moja prvenstvena smer pretežno tudi skalnata, splezal spodnji del stene. Med posameznimi deli, ki so pravzaprav stene v ogromni steni, ležijo velikanski seraki, ki se lahko nepredvidljivo zrušijo, zato bom poskušal biti hiter. S seboj bom vzel radijsko postajo, tehnično opremo, omenjeno vrečo, gorilnik, posodo in obleko iz aerogela. Če bom imel jajca in če bom hiter, je moja edina možnost, da pozno popoldne, ko se sonce skrije za rob stene, odplezam pod seraki navzgor. Upam, da bodo razmere zame ugodne Đ snežni trakovi, prilepljeni sneg na skalah, snežne palačinke, po katerih se bom lahko hitro in varno povzpel. Šele na višini 7500 metrov bo prva boljša možnost za varen počitek. Tako visoko se mi kaže tudi priložnost, o kateri sva razpravljala z Messnerjem, da bi lahko sestopil oziroma se umaknil, če ne bi mogel več plezati proti vrhu.