Enako kot homo sapiens je tudi ursus arctos sesalec. Tudi on je prihlačal v novo domovino iz vzhodne Azije in to za časa würmske poledenitve, torej pred 250 do 300.000 leti. Danes je največja zver našega planeta. Sladkosneden je bolj od človeka. Najraje se smuka med jagodičevjem, stika za medvedjimi panji, rabuta zrele slive in medene hruške, žre mrhovino, za priboljšek pa si privošči tudi kakšno ovco. V najmočnejšo žival na Slovenskem se je razvil iz psa. Njegova moč je prislovična: močan kot medved je neki kočevski kosmatinec vlamljal v hleve, iz katerih je kradel prašiče. S prašičem pod sprednjo šapo je plezal prek ograj in skalovja. Najbolj se je vživel v slovanske kulture, kjer je dobil tabuistično ime »medojed«. Slovenski jezik bi brez njega ostal osiromašen. Ne le kosmatinec, podplatar ali godrnjač, temveč zlasti izpeljanke: medvedar, medvedarica, medvedast, medvedek, medveduč, medvedina, medvedji, medvednica, medvednjak…; angleščina pozna le dodatni pridevnik bearish, francoščina samostalnika oursin in ourson. Tudi trije glagoli so izključno medvedovi: brundati, hlačati in lomastiti. Rjavi medved je kralj slovenskih živali, ljubimec otrok v živalskih vrtovih, najmehkejša otroška igrača, takoj za Zajcem najbolj razširjen med slovenskimi živalskimi priimki.