S prijatelji smo stanovali na eni izmed kmetij v Bardujordu. Pravzaprav bi Bardujord težko imenovali kraj ali vas, saj gre bolj ali manj za posamezne hiše ali kmetije. Ta del Norveške okoli Setermoena namreč tradicionalno živi od kmetijstva, pred desetletji pa je tam norveška vojska postavila svojo bazo, ki je danes največja v tej skandinavski državi. Že z okna naše stare hiške se je videlo nekaj zaledenelih slapov, ki pa niso bili med večjimi na tem območju in zato v naših očeh tudi ne najbolj privlačni. Toda zdaj, ko sta zavladala mraz in veter, so tudi te možnosti lednega plezanja postale zanimive, in sicer predvsem zato, ker gledajo slapovi proti jugu in nanje posije nekaj sonca. Ko sva po dveurnem gaženju po obupno globokem in mehkem snegu s Klemenom začela plezati po slapu, ki ga do tedaj ni preplezal še nihče, so nama sončni žarki prišli še kako prav. Bledo sonce je vsaj malo omililo tistih 20 stopinj pod ničlo.