globoko. Na ostrih in zoprnih stenah, ki tako rade preluknjajo gumijaste čolne, je zagledal obširne kolonije školjk. flMaterial za vabe!« je pomislil. Po tihem se je odločil, da bo popoldne poizkusil z ribolovom! Rekel si je: flRibe so neumne kot ženske, kljub temu pa jih je težko ujeti, ker ne veš, kaj se jim zabliska v skromnih vijugah in kam potem odplavajo!« Mogoče so bile ribe zgolj tolažba. Če nobena od mastnih gimnazijk ni začela prijemati, bo mogoče bolje, če bo dokazal, da prijemljejo krasotice jadranskih globin, in bo lahko skuhal brodet za večerjo? Ali celo pripravil ribjo ploščo na žaru? flStar si, Boris,« si je jedko očital. flZdaj naj bi ti pomagale še ribe na žaru! Kje so časi, ko niti pomislil nisi na kaj takšnega?« Karavane sprehajalcev se vijejo po potkah med borovci in zimzelenom vse do oddaljenih plaž. Motorni čolni švigajo ves dan med otoki s plaže na plažo. Močni gospodje skačejo v nizko vodo, bredejo na obalo in vlečejo plovila za sabo, potem ko se naveličajo golih kamnov, spet naložijo družine in krožijo iz zaliva v zaliv, spet iščejo varen pristan, ko ga ne najdejo, poizkušajo s pristajanjem na nevarnih čereh, v zadnjem hipu jih žena in hčerke odvrnejo od kakšne nerazumnosti. Potem kot Odisej tavajo iz zaliva v zaliv, z otoka na otok, med skalnimi stenami se podajajo v globoke kanjone in se ozirajo za zaplatami mivke, kjer bi bilo mogoče varno odtisniti nemirna turistična stopala. Ko turisti plezajo po skalah, zagledajo na temni