Planinarjenje je sicer prijetno, toda vzpenjanje v neudobnih čevljih, skozi katere čutiš vsak kamen, oprijeti obleki in zvezanem jopiču, ko te vleče k tlom, ti lahko navdušenje nad kanjoningom že nekoliko zatre. In ko je bilo treba plezati po skalah z oprimki in vrvjo, je lahko še huje. Pot je bila strma in skoraj bi obupala že na pol poti. Pa vendar smo po skoraj dvajset minutah prispeli na start.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Planinarjenje planinarjenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sicer sicer členek
prijetno prijeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
toda toda priredni veznik
vzpenjanje vzpenjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
neudobnih neudoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
čevljih čevelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
skozi skozi predlog; tožilnik
katere kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
čutiš čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
kamen kamen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
oprijeti oprijet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
obleki obleka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
zvezanem zvezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
jopiču jopič samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
te ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
vleče vleči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
k k predlog; dajalnik
tlom tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, dajalnik
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
navdušenje navdušenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
nad nad predlog; orodnik
kanjoningom kanjoning samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
že že členek
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
zatre zatreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
In in priredni veznik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
plezati plezati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
po po predlog; mestnik
skalah skala samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
z z predlog; orodnik
oprimki oprimek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
vrvjo vrv samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
huje hudo splošni prislov; primernik
Pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
strma strm splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
skoraj skoraj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
obupala obupati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
že že členek
na na predlog; mestnik
pol pol splošni prislov; nedoločena stopnja
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Pa pa priredni veznik
vendar vendar priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
po po predlog; mestnik
skoraj skoraj členek
dvajset dvajset glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
minutah minuta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
prispeli prispeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
start start samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zapri
vir: Večer
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Večer
avtor: neznani novinar