Začel se je vrteti okoli lokalne amaterske gledališke skupine, v bližnji New York pa je hodil na učne ure igre. Denar si je služil kot vodovodar. Poleti se je s fanti hladil v bližnji rečici in nekega dne mu je prav tam sonce zakrila postava šest let mlajše Pamele. »Hec, da je fanta, kakršen je bil on, ljubezenska puščica zadela v hipu. Prav tako mene,« se je čez veliko viharnih let brez njega in z njim spominjala Pamela Marvin. Njuna zveza in njuni življenjski poti so pozneje vzbujale romantična vzdihovanja zaradi 'srečnega konca'. Starši pridnega šestnajstletnega dekleta seveda niso odobravali zveze z divjim fantom, a se je par štiri leta redno dobival med njegovimi učnimi urami igralstva in vodovodarskim delom. Prav delo je Leeja pripeljalo med filmske zvezde. Ko je nekoč tako popravljal straniščno napeljavo v mestnem gledališču, ga je režiser zaprosil, naj na vajah vskoči namesto bolnega igralca. In bilo je, kot da bi bila vloga napisana prav zanj. Podobo zapitega zanikrneža je zaigral tako prepričljivo, da je poleg vseh drugih navzočih osupnil tudi sam. Življenje se mu je v hipu obrnilo na glavo, gledališče je vzel za svoje, postalo je njegova nova ljubezen. Vse več se je videval s soigralko, vse manj je bilo časa za Pamelo, ki je prav takrat ugotovila, da je noseča. Nelegalni splav, ki ga je opravila na kuhinjski mizi nekega 'strokovnjaka', bi jo skoraj pokopal. Lee je čez poletje z gledališko skupino odšel na turnejo, Pamela pa je slutila, da ga ne bo veliko dlje. Imela je prav, srečala sta se spet šele čez skoraj dvajset let. V tem času se je trikrat poročila in imela štiri otroke – a Lee je bil ves čas v njenih mislih. Ko ga je videla v kakšnem filmu ali ko je brala novice o njem, je vedno čutila, kot da govorijo o 'njenem' Leeju. In medtem ko je Pamela menjavala enega moža za drugega ter se občasno spoprijemala s precejšnjim pomanjkanjem, je Lee Marvin plezal po lestvici uspeha. Bil je postaven in poln energije, pritegnil je z globokim glasom in neomajno odločnostjo. Dolga leta je igral stranske vloge slabih fantov, odpadnike, vojake, kavboje, goljufe in kriminalce. Končno je 's kavboji doživljal pustolovščine'. Zaradi svojih vojaških izkušenj je bil pogosto dragocen svetovalec pri snemanjih vojnih filmov. Leta 1951 se je nastanil v Hollywoodu in dve leti pozneje zaigral z Marlonom Brandom v kultnem filmu Divjak (The Wild One). Po vrsti vlog na velikem platnu se je za nekaj let ustalil na televiziji. Njegovo ime je dokončno postalo prepoznavno z vlogo čikaškega policijskega poročnika Franka Ballingerja v tv-seriji M Squad, ki so jo predvajali štiri leta. Na filmska platna se je vrnil v družbi legendarnih kavbojev Johna Wayna in Jamesa Stewarta v prav tako kultnem filmu Mož, ki je ustrelil Libertyja Valancea (The Man Who Shot Liberty Valance) leta 1962. Nastopil je tudi v več epizodah razvpitih tv-serij Zona somraka (The Twilight Zone) in Nedotakljivi (The Untouchables). Leta 1964 je zaigral z bodočim predsednikom Združenih držav Ronaldom Reaganom v filmu Morilci (The Killers). Potrdilo o igralski nadarjenosti pa je dokončno prišlo leta 1965, ko je dobil oskarja za glavno vlogo v kavbojski komediji Cat Ballou, v kateri je blestel v vlogi zapitega revolveraša s prav tako zapitim konjem. »Tam na travnikih se pase neko kljuse, ki si zasluži vsaj pol tega kipca,« je dejal na slavnostni podelitvi.