Trenutno veljavna enota za označevanje bioloških učinkov ionizirajočih sevanj je sievert (Sv), ki je nadomestila staro enoto rem (1000 rem je 1 Sv). V njegovo definicijo so že všteti popravki za različne vrste ožarčenja in tkiv. Hipna doza 10 Sv velja za nepreklicno smrtno, medtem ko je pri 5 Sv možnost preživetja polovična. Naravno okolje nam letno podari 2,4 mSv radiacije, medtem ko umetni viri (medicina, industrija) povprečnemu človeku dodajo še 1 mSv. Elektrarna v Krškem letno prispeva 0,01 mSv, medtem ko je nesreča v Černobilu pod Alpe skupaj prinesla 0,72 mSv. Za primerjavo: vsi jedrski poskusi skupaj so ljudem po svetu prinesli desetkrat večje obsevanje, 7,2 mSv. Največ naravnega sevanja z več kot polovičnim deležem pri nas prispeva plin radon. Tvori se pri razpadu radija in se, ker je plin, dvigne iz zemlje. Nevaren je, če se v obliki radioaktivnih delcev nabira v neprezračenih prostorih, kjer ga ljudje vdihavajo in s tem plezajo po lestvici tveganja za pljučni rak. Ker ni viden in nima vonja ter okusa, ga je treba začopatiti s posebnimi testi. Sanacije, o katerih tolikokrat slišimo v medijih, vključujejo izsesavanje radona izpod tal in zatesnitev rež. Na drugem mestu po količini sevanja so tla, sledita jim hrana in pijača ter kozmično sevanje, ki se z višino povečuje, saj nas pred njim ščiti atmosfera. Tako na enem čezoceanskem poletu fašete okoli 0,05 mSv.