Razpad vrednot se ne kaže samo v koruptnosti levih in desnih politikov, temveč tudi v cenzuri, ki jo je doživel 13-minutni informativni film o novem muzeju na Akropoli slovitega režiserja Konstantina Coste-Gavrasa, vendar v Grčiji vseeno še ni tako kritično. Avtor političnih filmov Z – še živi, Priznanje in Obsedno stanje v filmu gledalca popelje skozi zgodovino Partenona, 67 metrov dolgega svetišča Atene, od začetka, od njegove gradnje v petem stoletju pred našim štetjem do današnjih dni. V animiranem delu filma, ki traja samo 100 sekund, je prikazal, kakšno škodo so mu prizadejali v stoletjih: od plenilskih germanskih vojščakov leta 267 našega štetja do odstranitve velikega friza, ki jo je zagrešil britanski diplomat, lord Thomas Bruce Elgin, ki je friz odpeljal v Anglijo in ga leta 1816 prodal Britanskemu muzeju. Prikazuje v črno odete ljudi, ki plezajo po lestvah in uničujejo del friza Partenona. Prizor namiguje na znane in dokumentirane epizode uničevanja v zgodnjem bizantinskem obdobju med 5. in 8. stoletjem, ko so kristjani pogosto uničevali spomenike in templje iz poganskih časov in iz njihovih delov potem gradili cerkve. Partenon ni doživel popolnega uničenja, vendar še hujšo usodo, saj so ga spremenili v cerkev.