Lestve so bile lesene ali usnjene. Prve so bile v nekaterih različicah raztegljive kot harmonika: na vrhu so imele kavelj, ki se je zataknil za cino, spodaj pa zaščitni klin, ki se je zataknil v podlago. Tako nameščeno lestev je obramba zelo težko odstranila, tudi zato, ker se je vsak branilec, ki je to poskušal, znašel v vlogi tarče za sovražnikove lokostrelce. Napad je potekal na več koncih obrambnega zidu, upajoč, da bo razdelitev obrambe na več točk usodno oslabila njeno moč. Sočasno so oblegovalci napadli glavni grajski vhod in poskušali zažgati velika lesena vrata, ki so ga zapirala. Strategi so proti obzidju lahko napotili tudi ekipo z macolami, kovinskimi drogi, ovni in podobnim orodjem, da se je pod varstvom kovinsko-lesene konstrukcije – želve, lotila razbijanja zidu. Seveda je obramba napela vse moči, da bi odbila naskok: odmikala je lestve stran od zidov, streljala na oblegovalce, nanje spuščala skale, smolo, vrelo vodo ... Obrambni vojaki so morali biti zelo okretni in spretni v ravnanju z orožjem. Pri zavzemanju Caena leta 1346 je Edmundu Sprimghousu spodrsnilo na lestvi in je padel v jarek. Francoska obramba je takoj vrgla nanj gorečo slamo in ga pokončala. Med zavzemanjem Smirne, ravno tako v 14. stoletju, so oblegovalci plezali po lestvi. Sredi poti si je eden od njih privzdignil čelado, da bi videl, koliko poti mu je ostalo do konca: v tistem trenutku ga je obrambni vojak s samostrelom zadel naravnost med oči. Če je bil prvi naskok uspešen, so napadalci ponudili grajski posadki možnost za častno predajo ali začasno premirje. Če pa s prvim naskokom niso mogli prodreti skozi obrambo, so povečali moč napada. Začeli so graditi velike oblegovalne naprave, včasih, če so predvidevali, da bo oblegovanje trajalo dlje, celo manjši grad. Niti dve oblegovalni napravi nista bili zgrajeni enako. Kako se je operacija odvijala, je bilo odvisno od moči, velikosti in surovin napadalcev. Srednjeveške oblegovalne naprave so izvirale iz grškega, rimskega in kitajskega bojevanja. Grki so vpeljali oblegovalne naprave pred 4. stoletjem pred Kristusom, izboljšal pa jih je matematik Arhimed. Z oblegovalnimi stroji »druge generacije« so se Grki proslavili v zmagi nad Rimljani v bitki pri Sirakuzah (213. pred Kristusom). Seveda so Rimljani posnemali njihovo zmagovito orožje, mu dodali svoje znanje in ga s tem naredili uporabnega za srednji vek. Srednji vek je od Rimljanov podedoval dve