Kakšne bobneče besede zidarskega lobija o ograjah, pisnih prošnjah, vstopu na tuje zemljišče in podobnem, kar vse na svoj birokratski način pove, da pojdite k vragu, ker tisto ni vaše in da vas nič ne briga, še najmanj pa tisto, kar raste in dehti in bodo v kratkem zamenjali z betonom. Svoje dni, v tistih letih, ko smo še plezali po drevju in rabutali sosedove češnje (zdaj jih ni več, ker so jih pozidali, zabetonirali in spremenili v kvadratne metre po nekaj tisoč evrov vsakega), je bil za take reči dovolj napis »Pozor, hud pes!«, danes, ko so se birokrati hudo namnožili in so tudi jako pametni, precej bolj kot tedaj, ko so kraljevali napisi o hudem psu, pa uradujejo s pomočjo obvestil o možnih vstopih in izstopih na območje odvisnikov zaradi odstranitve stvari. Kaj pa naj menim o duši na koščku papirja? Evro je sveta vladar, vsaj pri nas, v tej ljubi naši turbo-liberalni deželici, v kateri se kapital in tržno gospodarstvo spopadata z demokracijo in socialo. Žal zmagujeta. Sociala je že povsem na tleh, pa tudi demokracija je iz dneva v dan bolj kilava. Res je sicer, da modri pravijo, da izgubljena bitka še ne pomeni tudi izgubljene vojne, a trentno nekam slabo kaže, saj ga skoraj ni več junaka, ki bi socialo vzel v bran. Si ne upa, ker ima oblast z njim in z nami drugačne načrte. Ta, sociala namreč, je sicer zapisana v ustavi, a bojim se, da bomo tudi to, socialo namreč, čez nekaj let verjetno našli le še v knjigarnah in to na oddelkih s pravljicami oziroma znanstveno fantastiko. Z zelenjem smo po mestih opleli, zato je najbolje, da se odločite za kakšno vrsto planšarije. Sir, še posebej, če je ovčji, ki je dražji od tistega navadnega, kravjega, za snoba pa je to jako pomembno, gre med tistimi, ki ne pogrešajo zelenja, ker imajo graščine zaščitene z visokimi ograjami, po mestih pa svoje arogantne džipe tako in tako parkirajo predvsem ali pa kar izključno na zelenicah (kar umnemu psihologu pove, da so imeli težko mladost in da zdaj zaradi tega nimajo pravega odnosa do narave), zelo dobro v promet. Taka odločitev pa kaže tudi na to, da bi lahko odkrili svojo novo tržno nišo, pa še zelenje bi lahko opazovali, še več, celo vohali bi ga lahko in to iz neposredne bližine.