Po eni uri spanja naju alarm vrže pokonci, skuhava si še liter čaja in ob pol dveh sva pod steno, vsak po liter pijače, polovico bikolorke, nekaj čokolad in kamera. Minimalno opreme za vzpon v alpskem stilu. V spodnjem delu trd predelan sneg 60st. Pobočje s kratkimi strmejšimi odstavki, ves čas plezava nenavezana, napredujeva zelo hitro in ob svitu sva že na dveh petinah stene. Sonce je že navsezgodaj zelo močno, stena se nekoliko položi (55 stopinj). Ko prideva do žleba, ki pelje proti desni naju ves čas pesti padajoče kamenje, zato plezava tik ob desnem robu. Na vrhu sva zelo počasna, višina, sonce in dehidracija.Ob petih sva na desnem vrhu Jongsanga. Poslikava in se pripraviva na sestop. Odideva proti levemu vrhu in po spominu iz slik sestopava po sneženem razu proti vznožju. Popolnoma se zmrači in očitno zaideva preveč proti levi. Naletiva na kombiniran teren in nekaj metrov še plezava vzvratno. Nato je skok le prestrm in odločiva se za spust po vrvi. Na snežno sabljo se najprej spustim sam, ne da se mi vpenjati osmice, zato se spustim kar po rokah. Čakam pod skokom, nakar brez kakršnegakoli zvoka mimo mene prileti temna senca, ne morem verjeti, kličem v temno noč, brez odgovora. S čelno svetilko le težko zaznavam globino pod seboj, vendar mi je vse bolj jasno, kaj se je zgodilo - Andreju se je izpulila snežna sablja. Vem, da moram sestopiti, pod seboj opazujem bele krpe snega in se odločam za smer sestopa. Na skokih porabim vse vrvice, ki jih imam, trakove, paščke od cepinov, velur, ko plezam skalen skok, mi zdrsne še cepin in na koncu plezam le še z enim cepinom brez paščka. Ko pridem na ledeno pobočje dvakrat zaspim in se komaj še ujamem na cepin. Plezam med seraki in skalami, na koncu ne vem več ali sanjam ali je res. Opazim lučko spodaj na ledeniku, vendar še vedno ne vem kaj je res. Vmes na pobočju še nekajkrat zaspim, še skok čež zev in uležem se na ledenik. Pred seboj opazim lučko, najprej mislim, da je Andrej a proti meni prihaja Matic, prime me pod roko in me odpelje proti šotoru, ki sta si ga pod steno postavila z Blažem. Popolnoma dehidriranega me oskrbita in zavijeta v toplo spalko. Hvala vama prijatelja predvsem pa hvala Tebi, kajti moči v meni za tako preizkušnjo so bile daleč preskromne.