Zamudila sva osem minut, zaradi česar sva se pokazala v slabi luči. S Scottom Backesom sva ravnokar preplezala novo smer v južni steni Pico del Norte v Boliviji. Z bivaka na 5300 metrih sva preplezala 900-metrsko smer v malo več kot štirih urah. Bila sva brez vsega, brez vrvi ali nahrbtnikov. Vodo in energetske ploščice sva imela v žepih, cepine sva zataknila za plezalni pas, ko jih nisva potrebovala, s seboj pa sva imela še po eno zložljivo smučarsko palico. Razmeroma tanka oblačila, ki sva jih nosila, so naju grela, ko sva se gibala, vendar nama niso dovolila, da bi se predolgo zadrževala na vrhu. Objela sva se. Jokal sem, ker je bila to najina zadnja skupna alpinistična smer. Scott se je upokojil, izstopil iz igre. Smer in slog plezanja je pričal o tesni povezanosti in popolnem zaupanju v najino navezo. Po nekaj minutah sva se z vrha obrnila proti vzhodu in začela plezati navzdol. Ravnokar sva skupaj dosegla vrh svoje plezalne kariere. Pred nama se je vila dolga pot navzdol, polna misli.