Čez zahodno stran sedla sva se deloma spuščala po vrvi, deloma pa plezala navzdol in v težkem, razmehčanem snegu, v katerem se nama je včasih udrlo do pasu, prispela na srednjo postajo gondolske žičnice. Moja na novo opraskana ura je kazala pol tri zjutraj, ko sva prišla do vrat koče. Na gori sva preživela 46 ur, od tega sva za plezanje porabila 26 ur. Moje roke so bile potolčene in krvave. Bil sem dehidriran in izčrpan kot le malokdaj. Koleno, ki sem si ga poškodoval pred leti, je utripalo od bolečine. Ostalo mi je samo še toliko moči, da sem potisnil vrata od koče in se zrušil v notranjost. Bolečino sem prikril, saj je bila nepomembna v primerjavi s tem, kar je moral preživljati Andy. Molče sem občudoval njegovo voljo, njegovo veliko predanost idealom.