Stadion Hillsborough v Sheffieldu je v osemdesetih petkrat gostil polfinale pokala FA. Tekma med Liverpoolom in Nottingham Forestom je bila 15. aprila 1989 na sporedu ob petnajsti uri, navijačem pa je bilo svetovano, da zaradi pričakovane gneče prostore zasedejo vsaj petnajst minut pred uvodnim sodnikovim žvižgom. Liverpoolovim navijačem je bil dodeljen del stadiona, imenovan Leppings Lane End, toda dobrih dvajset minut pred začetkom srečanja se je pri vhodih, kjer je pot do sedežev zapiral vrtljivi križ, naredilo ozko grlo, saj se je zaradi zamude vlaka iz Liverpoola tam hkrati znašlo pet tisoč ljudi, ki so pritiskali drug na drugega. Tedaj se je policija odločila odpreti rezervni vhod, kjer ni bilo vrtljivega križa, kar je povzročilo, da se je množica ljudi naenkrat vsula na tribuno, ki je bila že prej skoraj nabito polna. A ker je bil hrup izjemen, so varnostniki, ki so stali na zelenici za ograjo, ki je navijače delila od igrišča, sodnika šele v šesti minuti srečanja opozorili, da so ljudje začeli plezati čez ograjo v obupnem poskusu, da bi si rešili življenje. Na drugi strani so namreč že stali negibni ljudje. Mrtvi, ker jih je množica nehote potlačila pod seboj. Ko so policaji in varnostniki končno odprli še vrata, ki so vodila na igrišče, je bilo prepozno; ob koncu dneva so na Hillsboroughu našteli šestindevetdeset mrtvih. Toda katastrofa je na koncu rešila angleški nogomet, kajti posledica Taylorjevega poročila, ki ga je naročila vlada, so bili stadioni, na katerih ni več stojišč, graditi so se začele korporativne lože, zaradi tega so se zvišale cene vstopnic in huliganov nogomet nenadoma ni več zanimal. Premiership je danes finančno najuspešnejša liga na svetu in nasilja na stadionih ni več, kajti gledalce ves čas spremlja kamera. Tisti, ki jim čustva pretirano uidejo iz nadzora, so v najhujšem primeru tudi dosmrtno odstranjeni z njih. l