Igra, ki je tako očarala Dimitrijevića in njegove vrstnike, temelji na ekstremističnem športu parkour (ime izhaja iz francoske besede za pot), ki postaja priljubljen po vsem svetu, posebno v mestih, in v katerem poskušajo tekmovalci čim hitreje in v čim bolj ravni smeri priti od točke A do točke B. To pomeni, da se oviram pred seboj ne ognejo, ampak plezajo čez ograje, mostove, po pročeljih hiš, skačejo s strehe na streho. Začetki nenavadnega športa, ki menda ponuja svobodo gibanja, zahteva pa spretnost telesa in sposobnost hitrega odločanja, segajo v začetek 20. stoletja, dokončno naj bi ga izoblikovali francoski vojaki v Vietnamu. Parkour ima danes ustaljena pravila in gibe oziroma prijeme, postal je tudi ne tako redek gost akcijskih filmov, denimo zadnje bondiade Casino Royale, in računalniških igric, od Princa iz Perzije do Lare Croft. Te je igral tudi sedmošolec Ljubiša. In ne samo igral: nekajkrat je obiskal treninge lokalnega, uradno še neregistriranega kluba v parkourju in se še bolj zagrel. Spretnosti mu ni manjkalo, uren je postal z vadbo juda in karateja, moč je pridobil s plavanjem. »Spomnim se, da je materi rekel: 'Mama, prepovejte mi, kar hočete, samo dovolite, da se ukvarjam s tem športom,'« je v ponedeljek pozno popoldne skozi solze povedala Ljubiševa babica Tanja .