Ko je njen že skoraj bivši izvedel, kam in predvsem h komu, ga je skoraj kap. Ni vedel, ali naj besni ali naj se smeje, pomiluje njo ali njega. Strela, da se kaj takega zgodi ravno njemu, znanemu poslovnežu v najlepših moških letih. Kako grozno je trpel ponos in kako neizprosno glodala misel: kaj si bodo mislili ljudje? Kakor koli že obračamo: tisti, ki je Julijo tako spremenil in ki jo še vedno dobro obdeluje, sploh ni kakšen mlad, lep, poskočen fant, ampak pošteno plešast gospod pri sedemdesetih. Sicer priznani profesor in uveljavljen znanstvenik, toda že skoraj starec. Lahko bi bil Julijin oče, a je njen ljubimec. In to očitno zelo dober. S čim, za vraga, pri teh letih še osrečuje precej mlajšo žensko, kako mu uspeva, da je Julija vsak dan bolj zadovoljna, nasmejana, pravzaprav srečna ženska? Ljudje ugibajo, si brusijo jezike in se poredno muzajo. Čarovnice in znanost pa molčita.