Zakaj srce pospešeno utripa, če imamo gripo? Kadar se organizem, na primer pri gripi, s svojim obrambnim sistemom bori proti bolezenskim klicam in virusom, bela krvna telesca proizvajajo citokine, posebne snovi, ki uravnavajo telesni termostat – hipotalamus. Ta sproži dvig telesne temperature nad običajnih 36,5 stopinj Celzija. Hkrati s povišano temperaturo nas pogosto obliva zona, poveča pa se tudi srčni utrip. Srce hitreje črpa in usmerja kri v periferno tkivo, kar povzroča vročinske valove. Vročina ima torej čisto določen namen: ustvarja neugodne pogoje za viruse in bakterije, ki pri povečani temperaturi težje preživijo. Zato je, kot pravijo zdravniki, prav, da temperature ne začnemo takoj zniževati, temveč organizmu pustimo, da se nekaj časa sam bori z infekcijo. Razen seveda v primerih, ko bi to utegnilo pacienta ogroziti in je potrebno takoj ukrepati.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
srce srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pospešeno pospešeno splošni prislov; nedoločena stopnja
utripa utrip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
če če podredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
gripo gripa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Kadar kadar podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
organizem organizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pri pri predlog; mestnik
gripi gripa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
obrambnim obramben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
sistemom sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
bori boriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
proti proti predlog; dajalnik
bolezenskim bolezenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, dajalnik
klicam klica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
in in priredni veznik
virusom virus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
bela bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
krvna krven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
telesca telesce samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
proizvajajo proizvajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
citokine citokin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
posebne poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
snovi snov samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
uravnavajo uravnavati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
telesni telesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
termostat termostat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
hipotalamus hipotalamus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
sproži sprožiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
dvig dvig samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
telesne telesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
temperature temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nad nad predlog; orodnik
običajnih običajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
36,5 36,5 glavni števnik; arabski zapis
stopinj stopinja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Celzija Celzij samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Hkrati hkrati splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
povišano povišan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
temperaturo temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
obliva oblivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zona zona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
poveča povečati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tudi tudi členek
srčni srčen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
utrip utrip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Srce srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
hitreje hitro splošni prislov; primernik
črpa črpati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
usmerja usmerjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kri kri samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
periferno periferen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
tkivo tkivo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
povzroča povzročati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vročinske vročinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
valove val samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Vročina vročina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
določen določen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
namen namen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ustvarja ustvarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
neugodne neugoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
pogoje pogoj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
viruse virus samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
bakterije bakterija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
pri pri predlog; mestnik
povečani povečan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
temperaturi temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
težje težko splošni prislov; primernik
preživijo preživeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kot kot podredni veznik
pravijo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
zdravniki zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prav prav členek
da da podredni veznik
temperature temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
začnemo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
zniževati zniževati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
temveč temveč priredni veznik
organizmu organizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
pustimo pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
bori boriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
infekcijo infekcija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Razen razen predlog; rodilnik
seveda seveda členek
v v predlog; mestnik
primerih primer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ko ko podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
utegnilo utegniti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, srednji spol
pacienta pacient samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ogroziti ogroziti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
potrebno potrebno splošni prislov; nedoločena stopnja
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
ukrepati ukrepati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Misteriji
avtor: neznani novinar