Razmišljanja o možnostih delne neodvisnosti delca, organizma ali enote od večjega sistema so skupna tako znanosti, filozofiji kot umetnosti. Heisenbergov princip nedoločenosti je v odnos med opazovalcem in opazovanim, med sistemom in njegovim delom vnesel pojem neposredne povezanosti, soodvisnosti in relativnosti. Kot posledica se je razvil alternativni pogled na subjekt, ki se nikoli ne more odtrgati od opazovanega objekta, ne da bi pri tem odločilno vplival na to, kako ga vidi in doživlja. Sociološke navezave procesa globalizacije na svetovno družbeno strukturo dokazujejo prav ta odnos, vendar v njegovi negativni obliki. Da bi poudaril nujnost ozaveščanja manipulacije in možnost individualnega odpora zoper takšen sistem, je Peljhan, skupaj z Zavodom Projekt Atol, tj. zunanjimi sodelavci (strokovnjaki, umetniki, teoretiki), v projekt Makrolab ponovno vpeljal pozicijo fizične odmaknjenosti od centrov moči ali dogajanja. Tako je ena bistvenih značilnosti projekta njegova fizična postavitev v težje dostopne kraje, na primer na otok ob zahodnoavstralski obali (leta 2000) ali vznožje škotskega višavja letos. S tem ne le opozarja na dejstvo razpršenosti ključnih točk moči po perifernih območjih sveta, ki je ob vse večji uporabi elektronskih medijev in zlasti interneta postalo očitno, temveč tudi preizkuša tezo o učinkovitosti produkcije v določenih razmerah.