Res je, da subjektivni rok začne teči takrat, ko oškodovanec izve za škodo, kar pa pomeni, da takrat, ko bi ob primerni skrbnosti moral oz. lahko izvedeti za škodo. Navedbe v pritožbi, da tožnica kot laik ni mogla vedeti, kdaj se je zdravljenje zaključilo, niso utemeljene. Vse tožničine težave, za katere je izvedenec D. navedel, da gre za konzervativno, psihološko živčno motnjo, ne morejo iti v škodo tožene stranke in so v tožničini sferi. Sicer pa tudi objektivni rok pet let začne teči od nastanka škode, to je od nastanka škode zaradi udarnine kolka. Sodišče prve stopnje se je v razlogih sodbe oprlo na mnenje izvedenke T. O., da je zdravljenje bilo že zaključeno 17. 5. 1994, ko nevrofiziološka diagnostika ni potrdila suma na okvaro perifernega živčevja, torej je s tem štelo, da je takrat začel teči pet letni objektivni zastaralni rok. Tega dejstva pritožnica ne izpodbija. Iz tega pa izhajajo zaključki, da je potekel petletni objektivni zastaralni rok.