Znanost je poseben družbeni fenomen, ki kot sestavni del družbenega sistema sledi njegovim temeljnim zakonitostim in transformacijam. V obdobju industrializacije, ki je med drugim prinesla skokovito rast v znanstveni misli in praksi, je v splošnem družbenem razvoju prihajalo do značilne koncentracije inovativnih družbenih dejavnosti in zaposlitve v maloštevilna središča. Ta so nato delovala v svojem okolju kot nekakšna »težka jedra« in iz širšega zaledja črpala delovno silo in demografski potencial, medtem ko so se od središč bolj oddaljena območja praviloma praznila in marginarizirala ter se tako preoblikovala v zaostale periferne predele. Ker je klasičen industrijski razvoj potekal v okviru posameznih državnih kontekstov, so se kot periferna območja največkrat pokazali obmejni robni predeli.