Slabši vid je lahko posledica degeneracije rumene pege. Rumena pega je približno pol centimetra velik predel na zadnjem očesnem delu, kjer nastaja najostrejši vid, saj je tam največ fotoreceptorskih celic. Zato okvara tega dela očesa pomeni izgubo centralnega vida, brez katerega ne moremo brati ali voziti avtomobila, periferni del vida pa ostaja ohranjen. Zdravniki prištevajo med dejavnike tveganja starostne degeneracije makule starost, druge degenerativne spremembe v tkivu mrežnice in žilnice, zaradi česar je motena prekrvljenost rumene pege. Bolezen se običajno pojavi po petdesetem letu in v začetku ne povzroča očitnih sprememb v vidni ostrimi. Zdravniki govorijo o dveh osnovnih oblikah bolezni, suhi in vlažni. Suha je pogostejša in manj ogrožajoča. V rumeni pegi se kopičijo rumeni depoziti ali druze. Vlažna oblika je nevarnejša, a se pojavlja redkeje. V mrežnici nastajajo nove kapilare, ki so krhke in prepustne, povzročajo krvavitve in otekline. Bolezen se kaže kot meglen vid, popačena slika, težave pri branju se pojavljajo zlasti pri slabši osvetlitvi, slabše je zaznavanje kontrastov. Doc. dr. Cvenkel: »Nekateri priporočajo za upočasnjevanje napredovanja suhe oblike starostne degeneracije makule dodatke vitaminov C in E, betakarotena in cinka. Vsekakor je potreben reden nadzor očesnega zdravnika. Pri vlažni obliki pa je za ohranitev vida ključen pravočasen obisk strokovnjaka, saj je zdravljenje mogoče in uspešnejše le nekaj časa po pojavu težav. Zdravimo z laserjem, fotodinamično terapijo in v zadnjem času vse bolj z biološkimi zdravili.«