Zdravniki tako označujejo več očesnih obolenj, pri katerih zaradi propadanja živčnih vlaken vidnega živca oboleli slabše vidijo ali celo oslepijo. Glavkom običajno poteka brez bolečin in brez občutnega poslabšanja vida. »Pri običajnem glavkomu se vid običajno naprej poslabša v zunanjem, perifernem delu vidnega polja, centralni del pa ostaja dlje ohranjen, zato spremembe ne pripeljejo bolnika do zdravnika. Redko pa se bolezen v zgodnji fazi kaže z bolečinami okrog oči, glavobolom, slabostjo in bruhanjem, ki prizadetega prisilijo, da poišče pomoč takoj. Opozorilnih znakov za nastanek bolezni tako večinoma ni, zato bolezen mnogokrat odkrijemo pri rutinskem pregledu, ko bolnik še ne opazi sprememb v kakovosti vida,« razlaga dr. Cvenklova. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek glavkoma je povišan očesni tlak, drugi pa so dedna nagnjenost, starost, sistemske žilne bolezni, zdravljenje osnovne bolezni s kortikosteroidi. Visok očesni tlak deluje na živčna vlakna vidnega živca mehanično, tako da jih poškoduje. Hkrati povzroči slabšo prekrvljenost notranjih očesnih struktur in vidnega živca. Ob pregledu in potrebnih preiskavah se zdravnik odloči za zdravljenje, ki je odvisno od narave bolezni in stopnje prizadetosti očesnih struktur. »Glavkom običajno najprej zdravimo z zdravili. Če očesnega tlaka z njimi ne znižamo na raven, za katero predvidevamo, da bolezen ne bo napredovala, nam je na razpolago še zdravljenje z laserjem in tudi operativnim posegom. Začenjamo ga z eno vrsto kapljic. Če z njimi očesnega tlaka ne znižamo dovolj, dodamo še druge vrste kapljic. Včasih predpišemo tudi tablete, ki preprečujejo nastajanje prekatne vodke,« oftalmologinja doc. dr. Barbara Cvenkel pojasnjuje možnosti obravnave.