Posebno poglavje predstavljajo etnične, jezikovne in zlasti nacionalne manjšine, katerim je še posebno v Evropi namenjenih relativno veliko mednarodnih aktov in dogovorov. Toda zopet se srečujemo z vprašanjem skale in vrste: jezikovne ali etnične manjšine se običajno funkcionalno razlikujejo od nacionalnih, manj očitna pa je razlika med »narodi brez države«, »internimi« etničnimi skupinami in historičnimi regionalnimi skupnostmi. Ali so Baski isto kot Furlani, Furlani isto kot Istrani in Istrani isto kot Škoti? Kje je meja med varstvom kulturnih značilnosti, teritorialno avtonomijo in odcepitvijo? In kdo jo bo postavil? Državna uprava, periferne skupnosti, naddržavni organizmi? Prihodnja desetletja bodo pokazala, ali bodo v tem »dvoboju« uspešnejše regionalne skupnosti ali državni aparat ali »evro-« oziroma »mondokracija«, zaenkrat pa ohranjajo državni centri v Evropi, ne glede na postopni proces mednarodne integracije, škarje, platno, a tudi meter še vedno dokaj trdno v svojih rokah. Vsekakor je pričakovati, da bodo ravno v tem dokaj delikatnem obdobju integrativnih procesov in politične tranzicije na kontinentu zlasti obmejne regije in obmejne regionalne skupnosti odigrale še posebno funkcijo v medsebojnem zbliževanju in odpravljanju napetosti ter pri gradnji konkretnih temeljev bodočega evropskega skupnega »doma«. A o tem kaj več prihodnjič.