Pojav regionalizma ali »regionalno prebujanje«, ki je največkrat tesno povezan s sočasnim pojavom »etničnega prebujanja«, je postal tako predmet socioloških, geografskih in politoloških obravnav. Nastal je celo mednarodni raziskovalni projekt, ki naj bi proučeval vzroke in pogoje za razvoj regionalnih gibanj. Ta projekt z naslovom »Economy, territory, identity«, ki že sam po sebi plastično ponazarja poglavitne prvine regionalnih gibanj, je koordinirala univerza v Bergnu, nosilca projekta pa sta bila profesorja Rokkan in Urwin. Avtorja sta periferije označila kot odvisna območja z omejenimi možnostmi samouprave oziroma avtonomije ter skromnimi sredstvi za zavarovanje svojih značilnosti pred zunanjimi vplivi. Perifernost nekega območja se zato najpogosteje kaže v njegovi politični, ekonomski in kulturni dimenziji družbenega življenja, katero v odnosu do centra opredeljujejo karakteristike oddaljenosti, različnosti in odvisnosti. Interakcijski teritorialni sistem na ravni centerperiferija ter preoblikovanje ekonomskih, teritorialnih in kulturnih aspektov perifernih območij prikazujeta shemi 1 in 2. Najbolj »vidne« so pri tem seveda kulturne razlike, ki v perifernih skupnostih prevzemajo funkcijo nekakšnega katalizatorja, na katerega se nato »obešajo« še ostale prvine perifernega »odporništva«. V tem pogledu se lahko oblikuje več kombinacijskih možnosti, med temi šest značilnejših: