Nismo daleč od resnice, če trdimo, da je regionalizem v bistvu nacionalizem v zmanjšanem formatu. Toda pojmovne razlike med korenoma »natio« in »regio« se ne omejujejo le na vprašanje skale, ampak posegajo tudi na druga področja: oba »izma« se med seboj razlikujeta ne le po tem, da obvladujeta različen prostor ali bolje različno obsežen prostor, ampak povečini tudi različno časovno obdobje. Regije so v določenem smislu obstajale pred pojavom nacij (angleški termin nationstate je morda manj dvoumen), in zdi se, da so se njihovi obrisi po zatonu klasičnega nacionalizma, ki je dosegel višek v stoletju 18501950, ponovno z debelejšimi črtami zarisali v politično karto razvitega dela sveta. Toda ali so to še vedno iste regije? Ali so »državni« nacionalizmi danes res kaj slabotnejši? Kakšna je pri vseh teh procesih vloga persistentnih teritorialnih dejavnikov in modernizacijskih efektov? Kolikšna je pravzaprav »teža« lokalnih perifernih skupnosti v odnosu do centrov odločanja? In kako je na obrobju »zgodovinskega« evropskega Zahoda? Na ta vprašanja bomo poskusili odgovoriti v treh nadaljevanjih na straneh revije Annales. Prvo izmed teh ima naslov »Regionalizem in nacionalizem« in bo prikazalo razvojno in interpretativno prepletanje obeh fenomenov, s katerima so se pričeli intenzivneje ukvarjati zlasti angloameriški družboslovci od konca 60. let dalje.