Rutinski postopek. Presaditev kostnega mozga (poseg, razloži primarij Pretnar, je podoben infuziji, saj krvotvorne matične celice, ki so jih zbrali iz kostnega mozga ali periferne krvi, bolniku stečejo v žilo) je tudi v ljubljanski enoti za presajanje, članici EBMT, Evropske skupine za transplantacijo kostnega mozga, učinkovita metoda zdravljenja predvsem akutnih in kroničnih levkemij, njena uspešnost, poudarja sogovornik, pa je takšna kot v drugih podobnih centrih. Pri akutnih levkemijah živi pet let po presaditvi še 60 do 70 odstotkov ljudi, pri kronični mieloični levkemiji pa približno sedem od desetih. Nekateri izmed njih bodo dočakali normalno starost. Sicer pa so po posegu najbolj kritična, pravi primarij Pretnar, tri obdobja. Prvi mesec po presaditvi, ko bolnikov kostni mozeg zaradi visokih odmerkov citostatikov, s katerimi so ga zdravili v dneh pred posegom, ne deluje več, presajeni pa še ne, so posebej nevarne okužbe z bakterijami in glivicami. Trideset do sto dni po transplantaciji se lahko pojavi bolezen presadka proti gostitelju, posledica neskladnosti med bolnikom in darovalcem znotraj ali zunaj sistema HLA, akutno, smrtno nevarno stanje, ki ga intenzivno zdravijo z zdravili, in to s takšnimi, ki povečujejo tveganje za virusne in glivične okužbe. Zadnje kritično obdobje je od stotega dneva do leta ali dveh po posegu, čas, v katerem se lahko pojavi kronična bolezen presadka proti gostitelju: njen potek je manj buren, je pa zelo trdovratna in jo je težko zdraviti.