Kot je bilo že omenjeno, se je večina pozitivnih stvari na tem področju dogajala v gorah, torej v okviru GRSS, policije in v zadnjih letih tudi slovenske vojske. Od skromnih začetkov leta 1967 se je zgodil velik napredek, dejavnost pa še ne dosega v celoti visokih standardov sodobne nujne medicinske pomoči. Solidno že precej let potekajo tudi sekundarni helikopterski prevozi v sodelovanju med Kliničnim centrom in letalsko policijsko enoto. Gre predvsem za prevoze pacientov med perifernimi bolnišnicami in KC v Ljubljani. Med »potniki« te nujno potrebne dejavnosti so predvsem nekateri dojenčki in najhuje prizadeti bolniki in poškodovanci, ki jim ustrezno oskrbo lahko zagotovijo le v centru. Tudi tu se izvajalci srečujejo z bolečim dejstvom, da v Sloveniji nimamo samo nujni medicinski pomoči namenjenega in ustrezno opremljenega helikopterja.