Našli smo Mary, odločno damo zrelih let, krepke postave, pegaste polti in rdečkastih las. "Prostora je dovolj, zdaj ni turistična sezona. Pridite, da si boste izbrali indluja." Hotel ni bil zidana zgradba, ampak obnovljen del kraala. "Vstopite in poglejte, če vam je všeč." Nizko se je bilo treba skloniti, toda notranjost je bila prostorna, zračna in prijetno hladna. Tukaj bomo zagotovo bolje spali kot v hotelski sobi z ventilatorjem, ki le meša vroč zrak, pa še ceneje je. "Ta bo najin," sem odločila. Yves si je izbral sosednjega. "Lahko dobimo kaj za pod zob?" vprašata moška, ki ju je že pošteno mučila lakota. "Žal ne. Niste se napovedali in nimam dovolj za tri. Lahko pa vam postrežem s čajem." "To bo premalo, saj ves dan nismo jedli. Bomo v mestu kaj našli?" "Odsvetujem vam, da se zvečer podajate v mesto. Preveč nevarno je. Tukaj ste varni. Jutri dobite bogat zajtrk." "Odlično. Skodelica čaja se bo prilegla. Zame bo dovolj," rečem. "Za naju pa ne," v en glas ugovarjata moja spremljevalca. "Poskusita torej s Fast Food barom na črpalki," se vda gostiteljica. "Pa hitro se vrnita. Skrbelo nas bo."