V Moskvi so nedavno priredili nenavadno degustacijo hrane, ki so jo zamrznili leta 1974. Novinarji, znanstveniki in drugi gostje so poskušali konzervirano meso, sladkano kondenzirano mleko, čokolado in druge dobrote, ki so jih znanstveniki pred 30 leti zakopali na Tajmirskem polotoku meter in pol globoko. Ugotovili so, da se živila, ki so bila zamrznjena na -37 stopinj Celzija, tudi po dolgem času niso pokvarila ter izgubila okusa in sočnosti. Nemci in Nizozemci so s povprečnim inteligenčnim koeficientom 107 najinteligentnejši narod v Evropi, trdi raziskava, ki so jo so opravili na severnoirski univerzi Ulster. Na drugem mestu so Poljaki z inteligenčnim koeficientom 106, Švedi s 104, Italijani s 102, Avstrijci in Švicarji s 101, Britanci in Norvežani s 100 ter Rusi s 96, na zadnjem mestu pa so Srbi. Avtor študije Richar Lynn je pojasnil, da vremenske razmere v severni osrednji Evropi posredno vplivajo na IQ narodov na tem območju, saj so zaradi nizkih temperatur možgani pri ljudeh v tem delu Evrope večji. V starodavnih časih so morali ljudje v severnih predelih preživeti ledene zime, kjer niso imeli na razpolago veliko rastlinske hrane in so bili prisiljeni jesti divjačino. V nekem zasebnem vrtcu v Vietnamu so malčkom v hrano dodajali steroide, da bi jih zredili in njihove starše prepričali, da jim dajejo dovolj hrane. Otrokom, starim 4 in 5 let, naj bi v kosilo zamešali še deksametazon, steroid za lajšanje težav zaradi artritisa. Eden izmed stranskih učinkov jemanja deksametazona je povečanje apetita in teže. Primer že preiskuje policija, pregledali bodo vzorce hrane in malčke. Američani vsako leto v koš zmečejo vsaj za 75 milijonov dolarjev hrane, je pokazala študija, ki je v osmih letih pod drobnogled vzela trgovce na drobno, restavracije, odvode gospodinjstev in njihove smetnjake. Izkazalo se je, da bi lahko restavracije, marketi in večina gospodinjstev veliko prihranili, če bi se odločili za nekoliko pametnejši način kupovanja, shranjevanja in uporabljanja hrane. Znanstveniki ugotavljajo, da moške, če preskočijo kosilo, privlačijo debelejše ženske. Ko potešijo lakoto, imajo znova raje vitkejše ženske. Študija, objavljena v angleški reviji za psihologijo, ugotavlja, da za moške še vedno velja evolucijska naklonjenost k bolj okroglejšim ženskam. Viren Swami, psiholog z oddelka za javno zdravstvo liverpoolske univerze, pravi, da so lačni moški bolj tolerantni do debelejših žensk in jih tudi ocenjujejo pozitivneje kot siti moški. Skoraj vsi znanstveniki se danes strinjajo, da večina rastlin in običajne hrane, ki jim je človek stoletja pripisoval učinek afrodiziaka, ne vsebuje kemičnih snovi, ki bi povečale spolno poželenje ali seksualno moč. Za marsikatero se je kljub temu uveljavilo prepričanje, da zaradi svojega videza, okusa ali vonja učinkuje na libido in spolno naslado; tak učinek naj bi imele ostrige, smokve, ginseng ali korenina življenja, nosorogov rog v prahu, živalska moda in želvina jajca. Ostrige in smokve spominjajo na vzburjeno vulvo, zato so ženske verjele, da bodo njeni spolni organi prav tako nabrekli in sluzasti, če jih bodo uživale. Ginseng, ki ga imenujemo tudi korenina življenja, velja za afrodiziak od antike dalje. Moški, ki so ga uživali, so upali, da bodo njihovi spolni udi prav tako dolgi, trdi in pokončni, kot je ginsengova korenina. Rabarbara izvira iz Azije. Zeleni, rdeči in rdečkasto zeleni listni peclji te rastline so pri nas postali priljubljeni dokaj pozno, saj je rabarbara veljala za hrano revnega prebivalstva. Rastlina, ki zraste do 200 cm v višino, uspeva na soncu in v polsenci. Maja in junija belo zacveti. Rastlina iz družine dresnovk vsebuje veliko vitaminov B, kalcija, magnezija in mangana. Uporabljamo izključno peclje listov in ne listnih ploskev, saj vsebujejo oksalno kislino. Rabarbara je primerna za pripravo peciva, kompotov, mlečnega riža, marmelade in vina. Uporabna je tudi zaradi zdravilnih učinkovin. Kot vir vlaknin preprečuje zaprtost in lenost črevesja.