Bolezni so se namreč po določenm času ponovno pojavile, ker so se razmnožili neobčutljivi soji glivic, tako da so sistemični pripravki popolnoma neučinkoviti. Zlasti je pereč problem pojav peronospore na grozdju v večjem obsegu, kot bi ga lahko pričakovali na osnovi prizadetosti listja. Čeprav bi sistemik moral preprečiti nadaljnje okužbe listja in grozdja, se bolezen ne ustavi in se okrog rjavega madeža pojavi nova oljna pega in bela prevleka. (Res je, da v nekaterih primerih slabše delovanje sistemika še ne pomeni odpornosti glivice, zato moramo zelo natančno upoštevati vse okoliščine.) Prizadete jagode pa dostikrat nimajo bele prevleke, ker so reže že zaprte in se jagoda okuži skozi pecelj. Tako okužene jagode so v notranjosti rjave, kožica postaja delno modra in se začne gubati ter na koncu popolnoma porjavi. Jagode zaradi peronospore popolnoma propadejo tudi, če je napaden pecelj grozda, čeprav bolezen ni prišla v jagodo in ta ni rjava; v tem primeru je samo pecelj znotraj rjav, čeprav je odzunaj videti skoraj zdrav. Ta napad se razlikuje od napada botritisa, pri katerem je pecelj popolnoma sluzast in rjav, vendar je v bližini zdravega dela v notranjosti še zelen. Pri napadu botritisa jagode rjavijo, se pa ne gubajo in zgnijejo, ne pa posušijo.