Poleg velikosti so se pterozavri razlikovali še po obliki glave, ki je bila velikosti navkljub izredno lahka. Poznamo razne vrste kljunov z zobmi in brez njih ter različne vrste in oblike grebenov na lobanji in kljunu. Veliki in ponekod prav spektakularni grebeni so že dlje časa znani pri kratkorepih pterozavrih. Pojavljajo se v celi vrsti izvedb -- od majhnih, mehkih ali koščenih izrastkov do velikih koščenih struktur, ki so podpirale kožno opno. Med številnimi hipotezami, ki se nanašajo na pomen teh grebenov, so najpogostejše tiste, ki omenjajo razkazovanje znotraj iste vrste (enako kot se npr. jelen postavlja s svojim razkošnim rogovjem ali pav šopiri s svojim barvitim repom) ter aerodinamično ali termoregulacijsko, »prezračevalno« vlogo. Najbolj neverjetne oblike so paleontologi odkrili v preteklem desetletju, posebno nenavadna oblika, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je šlo za aktivnega letalca, ki se je moral podrejati strogim zakonom aerodinamike, je bil odkrit pred nekaj leti. Gre za rod Nyctosaurus (»Nočni kuščar). Dva nedavno tega odkrita in strokovno obdelana fosilna primerka tega rodu iz formacije Niobara se precej razlikujeta od vseh doslej znanih primerkov te izumrle živali. Greben, ki raste iz vrha lobanje ter se cepi navzgor in nazaj, je nenavadno velik. Po dolžini skoraj trikrat presega dolžino lobanje, ki je zaradi kljuna že sama po sebi zelo dolga. Paleontolog Christopher Bennett, ki je raziskal in uvrstil omenjene fosile, meni, da ne gre za novo vrsto, temveč za kasnejši ontogenetski razvoj. Povečani grebeni so pterozavrom služili tudi za postavljanje oziroma razkazovanje pred predstavniki drugih vrst.