Med parlamentarnimi strankami so le pravaši Anteja Đapića ocenili Tuđmanov nastop v saboru kot »ugodno presenečenje«. Med presenečenja bi lahko uvrstili tudi njegovo priznanje, da je ruska kriza resno vplivala na gospodarske in socialne razmere v državi, nihče izmed vladnih in opozicijskih analitikov pa ni zaznal, kako je finančni zlom Brazilije na začetku leta povzročil pravi potres na zagrebški borzi, ko je vrednost delnic Zagrebške banke v enem dnevu padla za 17 odstotkov. Na vrhuncu ruske krize pred štirimi meseci se je indeks zagrebške borze več kot prepolovil, poslovanje v preteklem letu pa je padlo za tretjino. Tedaj so hrvaški politiki in politični ekonomisti trdili, da ruska kriza ne more bistveno škodovati hrvaškemu gospodarstvu, med Tuđmanovim predbožičnim obiskom v Moskvi, kjer ga je poleg ansambla zagrebške filharmonije spremljala stotnija podjetnikov, so predvsem govorili in pisali o vračanju hrvaškega gospodarstva na ruski trg, zlasti pa o neizkoriščenih možnostih gospodarskega sodelovanja - »Rusija je bila in je svetovna velesila« (Tuđman).