Po prvih napovedih dviga cen v mesnopredelovalni in drugih panogah so se ministrstva odzvala z objavo svojih podatkov. Po teh je povprečna odkupna cena krav pri nas za četrtino nižja kot v EU, telic za devetnajst odstotkov in bikov, mlajših od dveh let, za 3,5 odstotka. Za odstotek višja kot v EU ter med 14 in 36 odstotkov višja kot lani, odvisno od vira podatkov, naj bi bila le odkupna cena prašičev. Še očitneje pa naj bi po podatkih ministrstva ob nižjih odkupnih cenah surovin dražili v industriji in prodaji pekovskih izdelkov. Medtem ko je cena kruha in testenin v zadnjem letu vseskozi rasla, je odkupna cena pšenice namreč padla za desetino, koruza pa je v primerjavi z istim obdobjem lani cenejša za več kot četrtino. “Odkupne cene večine kmetijskih proizvodov so v povprečju nižje kot lani, medtem ko so se cene hrane po podatkih Umarja v prvem polletju letošnjega leta zvišale za 3,9 odstotka,” so opozorili na kmetijskem ministrstvu. V Žitu po lastnih navedbah od lanskega septembra, ko so cene dvignili za deset do petnajst odstotkov, niso dražili. Bodo pa k temu prisiljeni konec tega oziroma na začetku prihodnjega leta, saj so notranje rezerve, kakor pravijo, izčrpali. Ob navedbah ministrstva opozarjajo, da na stroške proizvodnje poleg cene surovin vplivata prav tako transport in električna energija. Ta strošek naj bi bil v primerjavi z istim lanskim obdobjem večji za petino. Ker se v pekovski industriji štejejo za delovno intenzivno panogo, pa v Žitu opozarjajo še na vpliv višjih stroškov dela – zaposlenim so letos skladno s kolektivno pogodbo plačo povišali dvakrat. Kaj na to pravi gospodarski minister Andrej Vizjak? Kot je poudaril na novinarski konferenci, dražji kruh ob cenejši nafti in žitu zanj ni sprejemljiv.