Da decembra največ denarja porabimo za darila in obložene mize (da o potokih take in drugačne kapljice ne govorimo), je splošno sprejeta resnica, ali bo držala tudi letos, pa bo statistika pokazala čez kakšen mesec. Kakšni kupci pa smo sicer, v ne-prazničnih časih? Če mislite, da največ porabimo za hrano in pijačo, imate le delno prav. Čeprav trgovci s temi izdelki naredijo dobro četrtino prometa, nas v resnici največ stanejo – avtomobili. Za nakup motornih vozil porabimo skoraj 14 odstotkov odstotkov denarja, ki ga pustimo v trgovinah, za gašenje njihove žeje po bencinu in dizlu pa kar 19 odstotkov. Skupaj torej eno tretjino. In ta posel iz leta v leto raste. Leta 2005 smo za vozila odšteli milijardo tristo milijonov evrov, leta 2006 pa še tristo milijonov več. Po zadnjih statističnih podatkih (za letošnji oktober) se je trgovcem s pločevino promet v 12 mesecih povečal za 33 odstotnih točk. Pri gorivih je rast nekoliko manjša, verjetno pa se je skupni prihodek povečal ne le zaradi prodanih količin, temveč tudi zaradi višjih cen. Kar je v bistvu nekoliko paradoksalno; očitno imamo več in boljše avtomobile, pa se z njimi ne vozimo kaj prida več kot prej. Če posli z avtomobili rastejo, pa hrane in pijače očitno ne zmoremo pospraviti iz leta v leto več. V zadnjih dvanajstih mesecih je prihodek od prodaje živil, pijač in tobaka celo za malenkost padel. Smo pa Slovenci tudi navdušeni gradbinci. Trgovci z gradbenim materialom in pripomočki za male in velike mojstre so si izborili dobrih 12 odstotkov pogače. Da ženske pol plače zapravijo za oblačila, pa je vsaj v Sloveniji bolj mit kot resnica. Vsi ponudniki takih in drugačnih krpic, od butikov in najslovitejših svetovnih kreatorjev do tekstilnih diskontov, so ustvarili pol manj prometa kot prodajalci cementa in električnih vrtalnikov. Pa še to: delež denarja, ki ga porabimo za tekstilne izdelke, pada. Nič bolje ni s še eno domnevno damsko pregreho, kozmetiko, s katero so trgovci lani zaslužili pičlih 379 milijonov evrov.Očitno gredo torej bolje v promet bolj moške zadeve. Tudi elektro izdelki, po katerih povpraševanje raste enako strmo kot po avtomobilih. Saj veste, vsi ti vedno novi mobiteli in računalniki, mp3 in mp4, pa vedno večji televizorji. Kaj šele bo, ko bodo digitalizirali slovenske televizijske programe in bodo morali svoje sprejemnike zamenjati tudi tisti, ki se sicer ne navdušujejo nad najsodobnejšimi elektronskimi čudesi! Po podatkih trgovcev lahko tudi sklepamo, da so naša stanovanja vedno bolje opremljena s tovrstnimi izdelki, saj zanje porabimo več kot za pohištvo. In zdravo življenje? Kot kaže, ostaja bolj na obrobju potrošniških interesov. Za zdravila in medicinske pripomočke porabimo približno toliko kot za pohištvo. A medtem ko delež porabljenega denarja za postelje, mize in fotelje strmo narašča, je tisti za zdravila lani padel za desetino. Smo vedno bolj zdravi, ali pa nam je za zdravje preprosto zmanjkalo denarja? Še manj ga imamo za šport, saj ob vsem priseganju na rekreacijo in aktivno preživljanje prostega časa za tovrstno opremo in rekvizite porabimo komaj kaj več kot odstotek vsega, kar pustimo v trgovinah.Sicer pa smo v minulem letu pri trgovcih vseh vrst in barv pustili malenkost manj kot 12 milijard evrov.a decembra največ denarja porabimo za darila in obložene mize (da o potokih take in drugačne kapljice ne govorimo), je splošno sprejeta resnica, ali bo držala tudi letos, pa bo statistika pokazala čez kakšen mesec. Kakšni kupci pa smo sicer, v ne-prazničnih časih? Če mislite, da največ porabimo za hrano in pijačo, imate le delno prav. Čeprav trgovci s temi izdelki naredijo dobro četrtino prometa, nas v resnici največ stanejo – avtomobili. Za nakup motornih vozil porabimo skoraj 14 odstotkov odstotkov denarja, ki ga pustimo v trgovinah, za gašenje njihove žeje po bencinu in dizlu pa kar 19 odstotkov. Skupaj torej eno tretjino. In ta posel iz leta v leto raste. Leta 2005 smo za vozila odšteli milijardo tristo milijonov evrov, leta 2006 pa še tristo milijonov več. Po zadnjih statističnih podatkih (za letošnji oktober) se je trgovcem s pločevino promet v 12 mesecih povečal za 33 odstotnih točk. Pri gorivih je rast nekoliko manjša, verjetno pa se je skupni prihodek povečal ne le zaradi prodanih količin, temveč tudi zaradi višjih cen. Kar je v bistvu nekoliko paradoksalno; očitno imamo več in boljše avtomobile, pa se z njimi ne vozimo kaj prida več kot prej. Če posli z avtomobili rastejo, pa hrane in pijače očitno ne zmoremo pospraviti iz leta v leto več. V zadnjih dvanajstih mesecih je prihodek od prodaje živil, pijač in tobaka celo za malenkost padel. Smo pa Slovenci tudi navdušeni gradbinci. Trgovci z gradbenim materialom in pripomočki za male in velike mojstre so si izborili dobrih 12 odstotkov pogače. Da ženske pol plače zapravijo za oblačila, pa je vsaj v Sloveniji bolj mit kot resnica. Vsi ponudniki takih in drugačnih krpic, od butikov in najslovitejših svetovnih kreatorjev do tekstilnih diskontov, so ustvarili pol manj prometa kot prodajalci cementa in električnih vrtalnikov. Pa še to: delež denarja, ki ga porabimo za tekstilne izdelke, pada. Nič bolje ni s še eno domnevno damsko pregreho, kozmetiko, s katero so trgovci lani zaslužili pičlih 379 milijonov evrov.