»Oglašam se dobesedno z drugega konca sveta, iz daljne Argentine. Zakaj? Zato, ker me skrbi za Slovenijo. Eden od očitkov, ki ga v zadnjem času slišimo na račun LDS, je, da spreminjamo volilno tekmovanje v kulturni boj. Mislim, da moramo to tudi povedati: na volitvah, ki nas čakajo, gre bolj kot kdaj prej za odločilen kulturni boj. Ne gre namreč samo za spopad dveh političnih opcij, gre za spopad dveh kultur, dveh drž do sveta. Spomnite se praznovanja osamosvojitve Slovenije izpred nekaj let na Kongresnem trgu v Ljubljani. To je bilo tisto praznovanje, na katerem je opozicija brutalno izžvižgala Dimitrija Rupla, ki ji je danes tako ljub ... Časi se pač spreminjajo. Na tem istem zborovanju je vodilna oseba opozicije (Janez Janša, op. p.) pozvala vse navzoče k minuti molka v počastitev spomina na padle za Slovenijo. In potem se je omenjena oseba obrnila proti kameri in pozvala tudi tiste, ki so dogodek spremljali doma, sede, naj vstanejo. Ta, na videz nepomemben detajl, najbolj pooseblja dilemo, ki je pred nami. Po domače povedano: če hočete, da vam bodo ukazovali, kdaj morate doma, v svojem stanovanju, vstati, potem volite opozicijo. Gre za dva popolnoma nasprotna pristopa do sveta. Na eni strani lažni patriotizem - lažni zato, ker temelji na nezaupanju do tujega, ki pomeni v resnici nezaupanje do lastnega. Na drugi strani miren, samozavesten pristop do globalnih sprememb. Na eni strani logika izrednih razmer, na drugi strani zaupanje v vsakdanji in miren, na trenutke dolgočasen proces demokratične izbire ...«